Neukrotljiva

V vsaki ženski se skriva glas hrepenenja. Tako zavzeto si prizadevamo, da bi bile dobre: dobre partnerice, hčere, matere, uslužbenke in prijateljice. Upamo, da se bomo zaradi tega prizadevanja počutile žive. Toda zgodi se nasprotno: preobremenjene smo in utrujene, hkrati pa se počutimo neuresničene, ujete.

Glennon Doyle nam v Neukrotljivi, prodajni uspešnici z lestvice New York Timesa, pokaže, kako biti pogumne. Kot samozavestno trdi Glennon: Pogumnejše smo, srečnejše bomo.

Moja prebrana knjiga je cela označena, kar pomeni, da jo ponovno vzamem v roke in še enkrat preberem odlomke, ki so mi bili posebno všeč.

Za občutek bom z vami delila nekaj misli iz knjige:

Tukaj sem in od zdaj naprej bo po moje

»Vse, kar sem nosila v sebi, vse, kar je toliko časa vrelo, kar me je dvignilo, je bilo končno ubesedeno. Prebudila sem se. Tistega dne sem zaslišala glas deklice, kakršna sem bila, še preden mi je svet to prepovedal. Deklica je zdaj glasno in jasno dejala: Tukaj sem in od zdaj naprej bo po moje.

Kot otrok sem si dovolila čutiti vse, kar je prišlo, poslušala sem svoj notranji glas in počela samo tisto, kar mi je velela domišljija. Bila sem divja, dokler me ni zdresiral sram. Dokler se nisem začela skrivati in zatirati svoja čustva v strahu, da sem za okolico prevelik zalogaj. Dokler nisem začela upoštevati nasvetov drugih, namesto da bi zaupala svoji lastni intuiciji. Dokler nisem začela verjeti, da je moja domišljija trapasta in smešna, da so moje želje egoistične. Dokler se nisem predala kletkam institucionalnih dolžnosti, kulturološkega pogojevanja in pričakovanj okolice. Ko sem se naučila ugajati drugim, sem izgubila samo sebe.«

Spoznala je, da je ognjevarna

»Najhujše se je že zgodilo in preživela je. Majhna punčka je, ki se ji v življenju ni treba več izogibati ognja, saj je spoznala, da je ognjevarna. To vedo samo tisti ljudje, ki se srečajo z ognjem.«

Obstaja pa tudi drugačna vrsta bolečine

»V svojih tridesetih sem se naučila, da v življenju obstaja bolečina, ki jo želim čutiti. Tista neizogibna, neznosna, a nadvse potrebna bolečina, ki se pojavo ob izgubi lepih reči: zaupanja, sanj, zdravja, živali, odnosov, življenja. Ta bolečina je cena za ljubezen, davek, ki ga plačaš, če si pogumen, odprt in širokosrčen – in jaz ga bom plačala.

Obstaja pa tudi drugačna vrsta bolečine. Ta se ne pojavi ob izgubi, ampak ob spoznanju, da se za lepe stvari nikoli nisi zares potrudil. Tudi to vrsto bolečine sem že občutila. Zaznavam jo pri veliko ljudeh. Opazim bes v očeh ženske, ki ni srečna, ampak se vseeno smehlja. Opazim vdanost v očeh ženske,ki je umrla za svoje otroke, namesto da bi izpolnjeno živela zanje. Slišim bolečino. Slišim jo v obupanem tonu ženske, ki ima marsikaj povedati, a nikdar ne odpre ust. V bolečini ženske, ki se je počasi zapustila.«

Vprašajte žensko, kdo je,

in povedala vam bo, koga ljubi, komu streže, kaj počne. Sem mati, žena, sestra, prijateljica, karieristka. Opredeljujemo se glede na vloge, ki jih imamo. Tako se vrti naš svet. Toda to je kočljivo, saj se naše vloge spreminjajo. Kaj se zgodi, če se ženska opredeli kot žena, nato pa jo mož zapusti? Kaj ostane ženski, ki se opredeli kot mati, ko gredo otroci študirat? Če se opredeljuje kot karieristka, nakar njeno podjetje propade?

Vsaka ženska, ki hoče živeti polno, bi si morala postaviti ta vprašanja: Kaj imam rada? Kaj me veseli? Kaj me osrečuje? Ob čem se počutim živo? Kaj je zame lepota in kdaj si vzamem čas, da se napolnim z njo? Kdo se skriva pod vsemi temi vlogami, kakšen je moj pravi jaz?«

Označevalnih listkov v knjigi je še veliko, kar pomeni, da mora biti knjiga vedno nekje v bližini.

Svoj izvod lahko naročite v Založbi Primus.