Vrtnarjenje
Zrela ženska leta so čas, ko napravimo inventuro in se same odločimo, kako velik vrt bomo imele in kaj bo na njem raslo. Vrtnarjenje zahteva budnost. Paziti je treba na majhno golazen in na velike škodljivce, katerim je treba postaviti ograjo. To je vrtnarjenje v prispodobi.
Lahko pa je vrtnarjenje tudi dejavnost, s katero se z veseljem ukvarjamo. In če bomo želele uživati v sadovih in plodovih našega dela, je zdaj čas, da razmislimo, kaj si letos v vrtu želimo in kaj potrebujemo. Vsakoletno načrtovanje v vrtu je obvezno zimsko opravilo, tako za začetnike kot za izkušene vrtnarje. Najbolje je, da si pripravimo tloris vrta, pripravimo seznam vrtnin, ki jih želimo ter razmislimo o kolobarjenju. Na rast rastlin odločilno vplivajo letni časi, nadmorska višina, različne podnebne in vremenske razmere ter lega kraja in vrta.
Vse ob svojem času
Narave ne moramo nikoli prehiteti. Tudi pri veliki spomladanski želji po prvih vrtnih opravilih ne. Z našo veliko vnemo, sajenja in setve v zgodnjih spomladanskih dneh lahko naredimo več škode kot koristi. Potrebno se je zavedati, da se zemlja v vrtu ogreva veliko počasneje, kot ozračje. S prezgodnjim sajenjem lahko tako naredimo več škode kot koristi.
Sadike, ki jih boste sadili v prehladno zemljo bodo potrebovale več energije za premagovanje boja z nizkimi temperaturami, zmanjkalo pa jim bo energije za boj proti škodljivcem in boleznim. Od temperature zemlje je odvisno tudi sprejemanje hranil. Fosfor, ki ga rastlina potrebuje v začetku za rast in razvoj korenin, številne rastline začnejo sprejemati, ko so tla ogreta nad 10 stopinj Celzija.
Vrt v februarju in marcu
V začetnih mesecih leta lahko v tople grede in rastlinjake že sadimo prve sadike solat. Za prve spomladanske setve pa je priporočljivo počakati da temperature tal tudi čez noč pridejo na okoli 5 ° C.
Prve sadike solate na vrtu lahko kombiniramo s sajenjem rukole in redkvice. Ob zgodnjem sajenju je sadike priporočljivo prekriti z vrtno kopreno. Tako zagotovimo ugodnejše razmere za rast rastlin. Poleg tega pa rastline tudi nekoliko zaščitimo pred neugodnimi vremenskimi vplivi, ki so v spomladanskem času še močno prisotni.
V zgodnjem spomladanskem času, ko tla še niso popolnoma ogreta se lahko odločite tudi za saditev graha in boba, katerima za rast ustrezajo nekoliko hladnejša tla. Z zgodnim sajenjem si boste zagotovili hitrejši pridelek.
Ob primernem vremenu pa lahko nato v mesecu marcu in aprilu že pričnemo s sajenjem prvih sadik kapusnic na prosto. Brokoli, kolerabico, cvetačo poleti težko pridelamo, spomladi pa bodo zelo lepo uspeli, saj ne potrebujejo toplote. Lahko posadimo tudi prve sadike pora, peteršilj, ki ga dandanes lahko kupimo kot sadiko in ga presadimo na vrt takoj, ko zemlja odmrzne, saj ga nočne slane ne bodo uničile. Mnogi ne vedo, ampak čebulo lahko pridelamo tudi iz sadik. Tudi te lahko presadimo na prosto zelo kmalu. Tudi sadike blitve lahko že presajamo v nekoliko hladnejšo zemljo.
Zeliščni vrt
Zeliščni vrt je sestavni del vrta, v njem gojimo dišavna in zdravilna zelišča. Poleg redne oskrbe z dišavnicami in zdravilnimi rastlinami, je namen zeliščnega vrta tudi popestritev vrta in razširitev življenjskega prostora za različne koristne žuželke. Pri načrtovanju zeliščnega vrta upoštevajmo, da je večina teh rastlin zelo skromna in izvirajo iz toplega podnebja, zato naj bodo v naših razmerah na bolj sončnem vrtnem prostoru. Zeliščni vrt imamo lahko med zelenjavo, ob vrtni potki ali pa si lahko za zelišča uredimo poseben prostor. Dobro je upoštevati, da zelišča uporabljamo bolj pogosto, kot druge pridelke. Zato je priporočljivo, da je zeliščni vrt čim bolj dostopen. Nekatera zelišča lahko nabiramo sveža vse leto, druga pa sušimo, zamrznemo ali konzerviramo s soljo. Zelišč je na voljo zelo veliko, koliko in katera bomo gojili pa je odvisno od naših potreb, želja in možnosti. Skoraj nepogrešljiva zelišča vsakega vrta so: bazilika, koper, majaron, drobnjak, luštrek, lovor, sivka, pehtran, melisa, meta, rožmarin, timijan, peteršilj, žajbelj,… So prava zakladnica arome in zdravilnih sestavin, zato so sestavni del vsakega vrta.
Za zaključek pa še nekaj besed o pripravi zemlje za vrtnine. Vrt je sicer najučinkoviteje pripraviti že v jeseni. Vse več pa nas je takih, ki nam v jeseni preprosto zmanjka časa in moramo to postoriti zgodaj spomladi. Če se priprave vrta lotimo spomladi je za začetek najbolje vrt pospraviti. Iz njega odstranimo odmrle rastlinske ostanke, ki so nam na vrtu ostali od pretekle sezone, odstranimo večje organske odpadke (veje, listje,…), ki so na vrt morda zašli preko zime. Nato vrt primerno pognojimo z organskim gnojilom. To je lahko kompost, umetno organsko gnojilo, preperel hlevski gnoj ali katero koli drugo gnojilo.
Pomembno je da organsko gnojilo nato plitvo zakopljemo, da se pomeša z zemljo s čimer poskrbimo za rodovitna tla. Ob prekopavanju in gnojenju moramo že razmišljati, na katero mesto v vrtu bomo sadili, kakšno zelenjavo. Različne skupine zelenjadnic imajo različne potrebe po hranilih.
Na nekoliko bolje pognojene gredico je primerneje saditi zelenjavo iz skupine plodovk, kot so paradižnik, paprika, kumare, buče, melone, lubenice, medtem ko kapusnice, špinačnice, korenovke, čebulnice,… lahko sadimo na nekoliko manj založena tla s hranili.
Rodovitna tla v vrtu predstavljajo tla bogata s hranili, ki so potrebna za rast rastlin in jih rastline najenostavneje absorbirajo. Humus kot gnojilo predstavlja organsko snov, ki so jo koristni mikroorganizmi že razgradili. In je kot taka v zemlji rastlinam lažje dostopna.
Ko bodo grede ustrezno pripravljene, se lahko udobno usedete v svoj naslonjač ter vse, kar potrebujete, naročite v spletni trgovini Flanca.si, kjer lahko izbirate med pestrim izborom sadik in opreme za vrtnarjenje. Tako preprosto še ni bilo.
