Vrt je primeren za sajenje plodovk, ko se tla in ozračje primerno ogrejejo. V nadaljevanju sezone že lahko posadimo tudi ostale skupine zelenjadnic. V lepi in topli pomladi lahko v mesecu aprilu začnemo s sajenjem plodovk v zavarovane prostore. Na prosto pa jih sadimo šele, ko se temperatura tal in ozračja zunaj primerno segreje.
Ob prezgodnji saditvi te skupine zelenjadnic na prosto, nam bodo sadike pričele počasneje rasti ali pa bodo zaradi neugodnih pogojev propadle.
Lahko pa se odločite za nekoliko drugačno zasaditev loncev in korit in vanje posadite različne skupine plodovk. Ob neugodnih razmerah jih lažje zaščitite, saj korita ali lonec lahko enostavno prestavite v notranje prostore. Tako boste lahko do prvih paprik, paradižnika ali ostalih plodovk prišli bolj zgodaj. Je pa zdaj gotovo pravi čas, da razmislimo, katere plodovke bom letos posadili v svoj vrt.
Vrt in krompir
Ko se odločimo, da bomo sadili krompir, moramo razmisliti, katero sorto bomo sadili. Če imamo na vrtu malo prostora, je najbolj smiselno, da se odločimo za zgodni krompir. Pridelek bo sicer manjši, kot pri pozni sorti, izognili pa se bomo napadom plesni in imeli bomo krompir takrat, ko je v trgovinah najdražji. Med zgodnjimi vrstami krompirja izstopa stara domača sorta kifeljčarja ‘Kresnik’. Sadimo ga med aprilom in junijem. Za zgodnejši pridelek seme nakaljujemo. Na prosto ga sadimo, ko so tla ogreta na vsaj 9 °C. Pridelek ročno pobiramo že po 60 do 75 dneh.
Krompir uspeva v najrazličnejših tleh. Najboljši pridelek dobimo, kadar ga sadimo na prostoru, kjer sta bila pred tem travnik ali neobdelana površina. V že ustaljenem zelenjavnem vrtu ne smemo saditi krompirja na isto mesto vsaj dve leti. Tla za krompir ne apnimo, izberemo pa sončno lego.
Vrt in paradižnik
Na marsikaterih območjih je treba nasade paradižnikov zavarovati. Zavetna lega vrta nam daje večjo možnosti za lepši in vsakoletni pridelek paradižnika. Zelo pomembno je, da izberemo ustrezne sorte paradižnika za gojenje na prostem. Priporočljivo je da se odločimo za nakup nekoliko odpornejših sort.
Paradižnik potrebuje dobro odcedna tla, ki morajo biti bogata s humusom. V začetku moramo rastlinam odstranjevati zalistnike. Tako rastlini prihranimo energijo za rast in tvorjenje cvetov. Običajno sadike paradižnika na prosto sadimo po 15. maju ko je mimo nevarnost spomladanskih pozeb. V običajnih razmerah pobiramo prve paradižnike v sredini avgusta.
Vrt in melancani
Melancane ali jajčevce brez težav gojimo v rastlinjaku, pri gojenju na prostem pa bo veliko pripomoglo dolgo in vroče poletje. Ko rastline dosežejo višino okoli 30 cm jih je priporočljivo privezati ob oporo. V nasprotnem primeru lahko teža plodov v nadaljevanju poškoduje rastlino. Ko so plodovi dovolj veliki, jih poberemo. Plodove poberemo preden izgubijo lesk. Jajčevec je izjemno toploljubna rastlina, ki daje največji pridelek v rodovitnih in živih tleh. Tako kot za vse plodovke tudi za jajčevce velja, da rastline presadimo na prosto šele v mesecu maju oz. ko temperature ponoči ne padejo pod 10° C.
Vrt in bučke
Buče, bučke, jedilne buče – vse spadajo v družino bučevk, torej vrtnin s sočnimi užitnimi plodovi, ki jih lahko gojimo na prostem. Če imamo malo prostora in želimo gojiti buče ki imajo plazeč habitus, lahko prilagodimo njihovo rastišče tako da se bodo vzpenjale oz. bodo rastle ob opori. Navadno pa imajo običajne bučke grmičast habitus in vam na vrtu ali gredi ne bodo oblikovale vrež. Na vrtu moramo za bučke izbrati sončno lego, tla pa morajo biti dobro odcedna in bogata s humusom. Rastline obilno zalivamo, tla okoli rastlin pa je priporočljivo pokriti z zastirko. Že nekaj sadik na vrtu zagotavlja obilen pridelek. Bučke moramo redno pobirati, če želimo, da bodo dolgo rodile.
Vrt in kumarice
Kumare lahko gojimo v rastlinjaku ali na prostem. Vzgoja kumar na prostem je vedno bolj razširjena. Lahko jih sadimo na dvignjene grede ali kar na ravno površino. Lahko jih pustimo, da se razraščajo po tleh, lahko pa jih podpremo z mrežo ali palicami. Tla za kumarice morajo biti vlažna, zalivamo pa vedno le okoli rastline, ne po njej. Saditi jih moramo na sončno gredo in zavarovati pred močnim vetrom. Za vlaganje bomo izbrali vrsto z majhnimi plodovi. Plodove pobiramo redno, da spodbujamo cvetenje in razvoj novih, kar traja približno dva meseca.
Vrt in paprike
Paprike so poleg lepega videza in dobrega okusa tudi zelo bogate z vitaminom C. Po okusu ločimo sladke in pekoče. Glede na velikost, obliko in barvo pa je izbira sort zelo velika. Pogoji za gojenje paprik so podobni kot za paradižnik. Potrebujejo dobro odcedna tla, obogateno prst in toplo, sončno lego, kjer so zaščitene pred vetrom.
Paprike so velik porabnik hranil, zato jih je v obdobju rasti potrebno redno gnojiti, da bodo razvijale cvetove in plodove. Opremo jih s palicami, da zmanjšamo možnost poškodb zaradi vetra in dvignemo plodove s tal, tako ostanejo čisti in zavarovani pred polži.
Vrtičkarjem je na voljo tudi vse širši izbor sort pekočih paprik, ki po okusu segajo od blago do ekstremno ostrega. Nekatere sorte pekočih paprik so tudi izjemno dekorativne. Je pa pri delu s pekočimi papriki vedno dobro nositi rokavice: pekoč je ves plod, najostrejša pa so semena in notranjost plodu.
Zelenjavni vrt in koristi za zdravje
Ko gre za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni, nobena skupina živil ne prekaša neverjetne moči zelenjave. Poleg tega, da zelenjava vsebuje širok razpon vitaminov in mineralov, je tudi odličen vir vlaknin in antioksidantov. Zelenjavo lahko uporabljamo tudi za zdravljenje in lajšanje številnih tegob kot so prehlad, kašelj, nespečnost, prebavne težave, pomanjkanje energije, pomaga pa tudi za krepitev imunskega sistema. Prav tako zelenjava ni novost na lepotnem področju. Stoletja pred razvojem komercialnih izdelkov je bila zelenjava običajna sestavina domačih pripravkov za nego kože in las.
V svojem vrtu imamo tako zdravje in lepoto na dosegu roke, to pa je gotovo dovolj tehten razlog, da zavihamo rokave in posadimo vse, kar si želimo.
