Letošnji januar je bil zelo radodaren s sončnim vremenom, to pomeni, da so bile sončne prav vse sobote v mesecu. In ker so poti po slovenskem sredogorju zares lepe in nezahtevne, je posebno veselje, ko se sprehodimo po gozdovih, travnikih in kolovozih.
Moj januar so razveselile Hleviške planine, Nanos, Slavnik in Slivnica. To pomeni za vsako pot okrog 20.000 korakov oziroma 3 do 4 ure zmerne hoje. Vem, ni nekaj posebno zahtevnega, je pa vsekakor zelo prijetno. Gibanje v naravi oziroma pohodništvo ima seveda mnoge pozitivne učinke za naše zdravje in počutje. Od nas ne zahteva veliko priprav, pač pa le malo volje in nekaj fizične pripravljenosti. Prav sredogorje pa je v zimskih mesecih zelo dobra izbira za pohodništvo.
Hleviška planina (908) je del Idrijskega hribovja in seveda nam najbližja, zato jo tudi velikokrat obiščemo. Vedno znova pa navdušuje s čudovitimi razgledi na globoko in ozko dolino Idrijce, na Črnovrško planoto in Javornik pa seveda na Trnovski gozd z Velikim in Malim Golakom.
Nanos (1240) je visoka kraška planota z osupljivim razglednim robom. Vrh ponuja čudovit razgled na Vipavsko dolino in Jadransko morje na eni strani ter na veličastne Julijske Alpe s Triglavom na drugi strani. Njegov najvišji vrh je Suhi vrh (1313). Nanos je najbolj priljubljena pohodniška pot v Vipavski dolini, ponuja pa različne možnosti dostopa in seveda tudi različne težavnostne stopnje.
Slavnik (1028) se dviga južno od Kozine, zahodno pa je vasica Podgorje, kjer je tudi izhodišče za vzpon na Slavnik. Ker je bilo lepo vreme, je bil lep razgled na Jadransko morje, italijanske Dolomite, na del Karnijskih in Julijskih Alp, nekoliko bolj blizu pa sta Vremščica in Snežnik. Slavnik je najbolj priljubljen cilj Obalno-kraške regije in eden najvišjih vrhov slovenske Istre, je del pokrajine Čičarija.
Slivnica (1.114) je zelo prijetna spomladi in jeseni, v tem času so bile poti še nekoliko poledenele. Pot gre v spodnjem delu po gozdu, v zgornjem pa po prelepih travnatih pobočjih, vzpenja se jugovzhodno od Cerknice. Prelepi so pogledi na Cerkniško jezero in Notranjsko podolje. Slivnico so za svoje domovanje izbrale tudi coprnice, z Uršulo na čelu.
Prijetno počutje pa hoji, lepi razgledi in krasni spomini so močni razlogi, da se odločimo za čudovite in tehnično lahke planinske poti.
Ojstrica in Velika Osojnica od nas ne terjata veliko napora, ponujata pa nam najlepši razgled na Blejsko jezero in otok ter hribe v ozadju. Vse poti so zelo lepo označene in kadar planiramo izlet na Bled je to skoraj nujna izbira.
Od izvira Hublja (250m) na Otliško okno in Sinji vrh (1002m) je vsekakor izlet, za katerega se je vredno potruditi. Razgledna pobočja na vrhu nam ponujajo čudovite poglede na Čaven in na celo Vipavsko dolino. Pogled na dolino skozi Otliško okno pa je nekaj, kar nam ostane v zares lepem spominu.
Ratitovec (1678m) je dolgo travnato sleme, ki poteka v smeri vzhod – zahod in le narahlo valovi. Severna stran Ratitovca je položno pobočje, ki kmalu preide v gozdove Jelovice. Od koče je lep razgled po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. V daljavi pa vidimo tudi Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške in Savinjske Alpe.
Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v pokrajino Istre. Kraški rob se razteza na kar 20 kilometrov dolgem pasu, njegov nastanek pa sega 40 milijonov let nazaj. Kraški rob se razteza od Kluč nad Trstom, preko gradu Socerb, doline Glinščice pa vse do Mlina na slovensko hrvaški meji. Razveseli nas s prelepimi pogledi in s pravo kraško burjo.
Blegoš (1562m) je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja in ponuja izjemne razglede. Na vrhu so še vidni bunkerji Rupnikove linije, zgrajene pred drugo svetovno vojno.
Čaven (1242m) – na Čaven vodi zelo veliko različnih in zelo lepo označenih poti, njegov najvišji vrh pa je Veliki Modrasovec. Najlepši pogled na celotno Vipavsko dolino in vse do Jadranskega morja pa je iz bližnjega Kuclja.
Kokoš (670m) se nahaja v gričevju, ki ločuje Kras od Tržaškega zaliva. Položne kolesarske in pešpoti v jesenskem času pobarva ruj, ki nas očara s svojimi živimi odtenki. Razgledišče je pri koči, opazujemo pa lahko Dolomite, kraške vrhove in obalo z zaledjem.
Krim (1107m) leži na južnem obrobju Ljubljanskega barja in je zaradi svojega položaja in oblike ena najbolj prepoznavnih gora v okolici Ljubljanske kotline. Z vrha se ponuja lep razgled na Ljubljansko barje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in tudi na del Julijskih Alp.
Kuclj na Čavnu (1237m) Kucelj se nahaja na Južnih obronkih Trnovskega gozda severozahodno od Vipavske doline. Z neporaščenega vrha na katerem stoji križ je zelo lep razgled na Primorsko in morje v ozadju. Na drugi strani se vidi Trnovski gozd in nad njim del Julijskih Alp.
Mali Golak (1495m) se nahaja v osrčju Goriškega, Notranjskega in Snežniškega hribovja, je najvišji vrh Trnovskega gozda. Ob jasnem vremenu se z Malega Golaka se odpre razgled vse od Jadranskega morja pa do Triglava – tokrat je bila gosta megla.
Porezen(1630m) se nahaja v osrčju Škofjeloškega, Cerkljanskega in Idrijskega hribovja in nam nudi lepe poglede na Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Golake, Tržaški zaliv, Triglav, Karavanke in Kamniško-Savinjska Alpe.
Špičasti vrh (1128m) z razglednega stolpa lahko ob lepem vremenu vidimo Tržaški zaliv, Julijske Alpe in večji del osrednje Slovenije. Špičasti vrh je z gozdom poraščena gora in nanj vodi prijetna in nezahtevna pot. Nahaja se v osrčju Goriškega, Notranjskega in Snežniškega hribovja.
