Petra Zlatoper

Petra Zlatoper je mama in nona. V zrelih ženskih letih je pogumno obrnila nov življenjski list – nekdaj uveljavljena gostinka in hotelirka je postala kuharica na domu. Petra je vse življenje počela to, kar jo veseli in temu razmišljanju ostaja zvesta. Po poklicu je ekonomistka, ki je študirala turizem in mu ostala predana 34 let. Bila je direktorica več hotelov, v čemer je zares uživala. Že dve desetletji pa je tudi dejavna članica dobrodelne organizacije Lions klub Celje Mozaik. Pred nekaj leti je sodelovala na poskusnem televizijskem snemanju Masterchefa in ta ji je spremenil tok življenja. Od nekdaj je rada sestavljala menije za pogostitve in organizirala delo, takrat pa se je nad kuhanjem dokončno navdušila. Odločila se je za nov poslovni model – kuhanje na domu, kar je zagotovo nekaj novega in posebnega. V Celju in okolici je njen Petra Catering že dobro znan in uveljavljen.

»Menim, da je najpomembneje v življenju to, da najdeš svojo strast, to, kar te navdušuje in s tem svoj smisel življenja. Jaz imam srečo in tudi pogum, da že celo delovno dobo delam to, kar me veseli – v turizmu. Bila sem direktorica različnih hotelov, delo v hotelih me še vedno navdušuje in mi prebudi tisto pravo življenjsko vnemo. V zadnjih letih sem se bolj usmerila v gostinstvo in kuhanje. Ker sem lani prišla nekako do najvišje točke svojih zmogljivosti, ko sem se v službi, kjer sem delala, počutila večino časa slabo, sem se odločila, da moram nekaj spremeniti. V vsaki službi, še posebej, če odgovarjaš za ljudi in podjetje, moraš biti pripravljen in se znati spopadati s stresnimi situacijami. Ko tega več ne zmoreš, se bodisi zlomiš bodisi moraš nekaj spremeniti. Jaz sem. Odločila sem se za svojo pot – tematski catering, v katerem povezujem znanje iz turizma z gostinskim, ki ga še vedno osvajam in se vsak dan česa novega naučim. Že v moji bližini je veliko boljših kuharskih mojstrov kot sem jaz, zato kuhanje vedno povežem v zgodbo tistega, ki je te jedi ali recept pripravil, zgodovinskega ali lokalnega območja. To in domač način kuhanja me ločuje od drugih. Ne moremo biti ves čas »naspidirani« in pozitivni, to ni nihče. Pomembno je, da slabo razpoloženje ali negativne misli prepoznamo, se zavemo in se znamo ustaviti. Tega sem se naučila skozi številna on-line predavanja, ki jih že več kot 3 leta vsako jutro poslušam. Vsako jutro meditiram 20 do 30 minut in toliko časa tudi telovadim. Za svoj jutranji zagon v nov dan potrebujem približno 2 uri. Zato vstanem vsak dan ob 5. uri ali tudi prej. Spijem kavico in se motiviram za dan. Tak način mi je pomagal in mi še pomaga, da sem se tudi sama zelo spremenila, postala bolj strpna in razumevajoča do drugih in do sebe. Vsak dan se pisno ali v mislih zahvalim za vse, kar imam, kar mi je dano, za prijatelje, za zdravje … Hvaležnost deluje neverjetno pozitivno, saj s tem potrjujemo, koliko lepega in dobrega se nam je že zgodilo. Okoliščine so takšne, kot pač so. Pomembno je, kako se mi na te okoliščine odzovemo. To se zelo dobro kaže v tem res čudnem obdobju, ko lahko preklinjamo in smo ves čas nesrečni, ali pa smo občasno žalostni, večino časa pa se ukvarjamo s tem, kar nam pomaga do boljšega razpoloženja – s svojo strastjo. Zelo pomembno za ohranjanje ravnovesja je, da se znamo ustaviti v danem trenutku in ne bežimo vedno v preteklost ali prihodnost. Oprostiti sebi in drugim je prav tako izjemno pomembno znanje, ki  pomaga do boljšega življenja. Zamere, ki jih ljudje leta in leta nosimo, so raki, ki grizejo in najedajo ljudi, da na koncu res zbolijo. Najtežje je oprostiti sebi. Ko znaš prevzeti odgovornost in oprostiti sebi, se življenje spremeni. Tudi za to obstajajo tehnike, katerih sem se naučila. Mimogrede – kaj pomeni Odgovornost? Večina nas to poveže s krivdo, ker so nas tako naučili. Če pa rečemo, da je odgovornost sposobnost odgovora, pa ta beseda dobi čisto drug pomen. Odkar pomnim, redno spremljam svojo telesno maso, vsako jutro se stehtam in pazim, da se ne zredim za več kot 1 do 2 kg. Zame je to zelo pomembno, ker se zaradi tega bolje počutim. Od otroštva dalje sem imela težave s telesno maso, zato raje pazim. Nikoli se čisto do sitega ne najem, vedno ostane malo prostora za sladico in še malo. Ne jem veliko, obožujem testenine, italijansko in grško hrano. Zelenjava mi je tudi v redu, solata pa tako tako. Včasih. Nisem vegetarijanka, a mesa skoraj ne jem. Obožujem pa kosmiče, granolo, jogurt in sladice. Držim se pravila in ne uporabljam bele moke, sladkorja in soli. Jem malo, a večkrat dnevno, vsaj 5-krat ali večkrat, ker pri kuhanju kar naprej nekaj preizkušam. Za pravi obrok potem velikokrat nimam niti več potrebe. Vsaj 4- do 5-krat tedensko hodim hitro v okolici, najraje pa ob Šmartinskem jezeru ali ob Savinji, saj me voda še posebej navdihuje in daje nove zamisli in ideje. Ljubezen je seveda pomembna in srečni smo vsi, ki smo si dovolili doživeti ljubezen svojega življenja. Moj partner, ki nas je lani zapustil, je bil ljubezen mojega življenja. Srečna sem, da sem ga spoznala in hvaležna, da se je iz te ljubezni rodila Neli, sedaj 20-letna hči. Lepo je imeti nekoga ob sebi, vendar šele takrat, ko znaš živeti v harmoniji s sabo.

 Če povzamem: menim, da je najbolj pomembno v življenju najti svojo strast, svoj smisel življenja, skozi katerega se razvijamo in osrečujemo sebe in druge. Zelo pomembno je osrečevati druge. Sicer je strast, ki jo imamo samo zase, lahko samo bypass – nekakšen beg pred življenjem. In najbolj pomembno je: Ko daš, pravzaprav dobiš.«