Nekateri zelo srečni ljudje vse življenje počnejo stvari, ki jih osrečujejo. Delajo v poklicu, ki je njihov hobi, njihova strast. Ste se našle med njimi? Če je odgovor ne, potem je čas, da zopet poiščemo otroka v sebi. Nekaterim uspe, da poleg službenih obveznosti in skrbi za družino vseeno najdejo tudi čas zase in takrat počnejo, kar jih razveseljuje. Mnogim pa se zgodi, da skrb za blagostanje in vsakodnevna opravila popolnoma zapolnijo njihov urnik in jim zmanjka časa zase. Zato je pravilno, da se vprašamo, kaj nas zanima, kaj nas razveseli, kaj bi nas naredilo žive, kaj si želimo, kaj je tisto, kar bi počele z ognjem v srcu. Pravzaprav je v naših letih za to vprašanje skrajni čas. In to ne glede na to, kar se nam dogaja (berite prosim ta stavek kot odebeljen in podčrtan). Poiščimo in razvijajmo tisto, kar nas prevzame do te mere, da nam ne bo škoda našega časa, da bomo pozabile na hrano, da se bomo v početje popolnoma potopile, lahko tudi pozabile na čas. To nam je dovoljeno in v določeni meri nam tudi pripada. Kadar počnemo stvari, ki nas razveseljujejo, tudi naša zunanjost žari in sveti na drugačen način. Iz nas se širi pozitivna energija, ki je dostikrat opazna mnogo bolj kot samo urejen zunanji videz. Iskale bomo torej oboje.
Sama rada berem. Zato tudi vam občasno ponudim v branje kakšno knjigo. In ker rada berem, rada tudi kaj napišem. To je eden izmed razlogov, da sem pričela s pisanjem na strani Urejene po petdesetem. In ker rada berem in pišem, rada pišem tudi z roko in peresom. Kaligrafija ima zato pomembno mesto med mojimi zanimanji. Stara modrost pravi, da se človek s pisanjem dotakne večnosti. Meni omogoča, da postanem eno s časom, lahko se popolnoma potopim v dihanje roke. Kadar pišem, na konici peresa začutim svoje ustvarjanje. Kaligrafija mi omogoča, da se popolnoma umirim in postanem eno sama s sabo, s svojim bistvom. Klinopisi, hieroglifi in kitajske pismenke so sestavljeni iz celih besed ali zlogov, za kar je potrebno poznavanje velikega števila posameznih znakov. Pri črkopisu pa je naravnost osupljivo dejstvo, da lahko zgolj s 30-timi znaki zapišemo vse, kar mislimo in čutimo.