Blejski fijakerji

Če imate morda na današnji dan nekoliko bolj romantične misli, je moj predlog brez dvoma vožnja s kočijo po Bledu. Zato predlagam, da se toplo oblečemo in gremo. Danes z menoj, naslednjič z ljubljeno osebo, s prijatelji, z družino,… v kočiji je prostora za 4 osebe.

Blejski fijakerji so zelo fajn fantje, vožnja z njimi, z njihovimi kočijami in konji okrog Blejskega jezera ali na grad pa je posebno prijetna in izjemno romantična. Ko se prebuja sončno jutro in nas s prelepo kočijo zapeljejo po Bledu, se čas zares zavrti nazaj, popelje nas v miren in počasnejši svet in v popolnoma drugačene časovne dimenzije. Na Bledu je 7 fijakerjev in eden med njimi je Toni. Čarodej Toni. Toni ima mnogo zanimanj in znanj, pred kratkim je izšla tudi njegova knjiga Čarodej Toni, kjer opisuje svojo življenjsko pot kmečkega fanta, čarobnega umetnika in lokalnega politika.

Zame je vsekakor začaral čudovito sončno vreme, očaral me je z blejskimi zgodbami in zgodovino, pričaral pa prelepo doživetje s kočijo in s svojim konjem hafingerjem Vilijem.

Fijakerji imajo na Bledu dolgo tradicijo. Najprej so vozili romarje, potem pa so opravljali prevoze do železniške postaje. Danes pa so tukaj samo za nas, da nam pokažejo Bled na čudovit način, da nam ustvarijo prelepe spomine in nepozabno doživetje. Gre za personalizirano  turistično ponudbo, ki nam omogoča zares pristno izkušnjo.

Blejske kočije so skozi zgodovino ohranile svojo obliko z nekaj manjšimi prilagoditvami za današnji čas. Tudi za obnavljanje kočij danes fijakerji skrbijo večinoma sami.

Blejski fijakerji so mi posebno všeč tudi zato, ker so teko lepo »ugvantani«:  nosijo črne klobuke, bele srajce, telovnike z gorenjskimi nageljni, kočije imajo pokrite z bordo rdečimi odejami, za deževne dni pa imajo pripravljene enake dežnike. V zimskih dneh si nadenejo še črne jopice in bunde. Z urejenostjo pokažejo ponos in spoštljiv odnos do tradicije in do svojega dela. Tudi nam na ta način povedo, da se za nas trudijo in jim ni vseeno, kako se pri njih počutimo. Voznik take kočije tudi ne more biti kar kdor koli, pač pa se poklic prenaša iz roda v rod.