Hujšanje, post, odrekanje,…

Moje razmišljanje ob 25. dnevu posta

Hujšanje, post, odrekanje, samodisciplina … Je to sploh potrebno?

Če se v svoji koži počutimo dobro, smo seveda lahko lepo urejene tudi s kakšnim kilogramom več. Če se v svoji koži počutimo dobro. Kajti naše telo je naš dom in doma nam mora biti udobno. 

Uživanje hrane podnevi in postenje ponoči tako zelo samoumevno sodita k življenjskemu ritmu, da o tem sploh ne razmišljamo. V obdobju budnosti potrebujemo energijo za vse naše dejavnosti, čez noč pa je čas za presnovo in počitek. Med nočnim obdobjem postenja človek živi samo iz sebe, spi in miruje. Gotovo si vsi želimo, da se zjutraj zbudimo spočiti in sveži in čez dan prekipevamo od energije. Pa se počutimo tako? Redno in zavestno odpovedovanje hrani – enkrat na leto, ali pa morda en dan na teden – pozitivno deluje tudi na staranje. Med postom se iz telesa izločajo strupi, ki smo jim danes po večini vsi izpostavljeni. Mnogo ljudi post doživlja tudi kot pot do notranjega miru, do lastnega razvoja in zorenja. Ravno zato, ker živimo v času preobilja, je izkušnja odpovedovanja in samodiscipline lahko zelo osrečujoča. Gre za doživljanje samega sebe, torej za izkušnjo, ki jo vsak človek lahko izkusi le s seboj in skozi sebe. Post torej ni samo metoda za zmanjšanje telesne mase, pač pa pozitivno deluje na telo, um in dušo. Post nam ponuja priložnost, da poiščemo pot iz preobilja in se naučimo prehranjevati zmerno, je pa tudi pot do lepe kože in dobrega počutja. Post pomaga ohranjati telesno in duševno zmogljivost, še posebno v obdobju menopavze pri ženskah. 

Postenje je lahko zelo raznoliko. Sami moramo ugotoviti, kakšen post in kdaj je za nas najbolj primeren. Spomladi imamo običajno več volje in veselja do prenove telesa in duha. Iz tega razloga se tudi sama vsako leto pridružim 40-dnevnemu postu pred veliko nočjo, letos je to od 17. februarja do 4. aprila. 

Običajne oblike postenja:

  1. Post s čajem in sokovi
  2. Post z vodo ter s sadnimi in zelenjavnimi sokovi 
  3. Post s sirotko
  4. Postenje s sluzmi
  5. Postenje z vodo
  6. Postenje s čaji

Post je primeren za zdrave ljudi, sicer pa le pod strokovnim vodstvom. Obstajajo pa tudi tečaji in šole postenja za vse, ki se za post odločajo prvič. Pomembno je, da v času posta večino obveznosti preložimo na kasnejši čas, ali jih opravimo prej. Pomembno je tudi, da post pričnemo popolnoma neobremenjeni in brez stvari, ki nas spravljajo v stres ali nelagodje. Sproščanje med postom je zelo priporočljivo, izvajamo pa ga lahko z avtogenimi treningi, jogo, savnanjem, s kopelmi, masažami … Večkrat dnevno si privoščimo počitek, marsikomu lahko pomagajo tudi afirmacije. Najlaže se je postiti v skupini z enako mislečimi, skupaj s partnerjem ali med prijatelji. V času posta se telo ohladi hitreje, zato je potrebno poskrbeti za toplo obleko, priporočljivi pa so tudi topli napitki. Presenetljivo je, da lahko že topla voda učinkuje precej drugače kot hladna. Nekateri ljudje si pomagajo s pisanjem dnevnika, kjer zabeležijo vse, kar v dnevu zaužijejo, opišejo svoje počutje in občutke, zabeležijo telesno maso. To je precej pametna domislica, saj lahko dnevnik naslednje leto ponovno s pridom uporabimo.

Hujšanje – moja izkušnja 

Glede na to, da se vsako leto pridružim 40-dnevnemu postu, seveda ne gre pričakovati, da bom 40 dni izvajala post z vodo. Kot prvo pravilo upoštevam, da se v času posta popolnoma odpovem alkoholnim pijačam. Skupaj z možem se tako vsako leto pridruživa tudi akciji 40 dni brez alkohola. Po različnih poskusih postenja sem poiskala način, ki meni osebno najbolj odgovarja: vsak ponedeljek si naredim 24-urni post, ki ga izvajam samo s pijačami; to pomeni sadni sok, bistra juha, čaj in voda. Potem pa nadaljujem precej zmerno. V prehrano obvezno vključim chia semena, pegasti badelj, jabolka, pomarančni sok. Po enodnevnem postu v ponedeljek se naslednji dan zdi že hrana z 800 ali 1000 kalorijami obilna. Preseneča dejstvo, da že zelo majhna količina hrane zadostuje, da smo siti. Siti in zadovoljni.

Običajno mi uspe izgubiti par kilogramov, ki se naberejo skozi leto. S tem se seveda precej izboljša tudi splošno počutje, dvigne se raven energije. Za krepitev samodiscipline je dobro, da se med postom izogibamo jedem, po katerih sicer radi posežemo. V mojem primeru so to sladice. Včasih mi je ponedeljkov popolni post celo lažji kot zelo majhna količina hrane. Pojem »nič« mi je velikokrat precej bolj razumljiv kot pojem »zelo malo«. Tega se zelo dobro zavedam. In kot sem že omenila, v družbi enako mislečih, enako čutečih in enako trpečih gre lažje, zato mi je opora prijateljice v veliko pomoč. S prijateljico Damijano sva pred meseci poskusili dvodnevni post samo z vodo. Priznam, da je bila to precej huda izkušnja, po kateri močno občutiš, kako bistvena razlika je, če popiješ pomarančni sok, čaj ali bistro juho – kot pa zgolj vodo. Zanimiva možnost je tudi en dan v tednu preživeti samo ob zelenjavni enolončnici, seveda brez testenin, krompirja in podobnih zakuh, torej zgolj ob zelenjavi. Pomembno je, da vsak sam poišče način, ki mu najbolj ustreza.

Nekateri ljudje se v tem času odločajo za versko motiviran post, zame pa je to zgolj koristen dejavnik zdravega življenjskega sloga. Dejstvo je, da post v takšni ali drugačni obliki poskrbi za čiščenje telesa, uma in duha. Vsaka premagana skušnjava daje novo moč. Post torej pomeni odpovedovanje in zelo hitro ugotovimo, da je koristno, če se znamo odpovedovati. Na ta način pridobimo eno najlepših človeških sposobnosti – da znamo uživati v malem. Po končanem postu smo ponosni nase in lahko uživamo v novem občutku samozavesti, kar pa je vredno našega truda.