Ena najlepših stvari, ki spremljajo moje objave na profilih Urejene po petdesetem, je zagotovo možnost in priložnost, da srečam in spoznavam zanimive ljudi. Posebno veselje je v zrelih ženskih letih srečati tisto živost življenja, ki je temelj naše motivacije in obstoja. Tisto živost, ki nam nudi radost, pravilnost in smisel življenja.
Vsi poznamo stanja, ko nas nekaj močno pritegne in pridobi vso našo pozornost in smo posledično lahko spontano aktivni, ustvarjalni, radoživi in velikopotezni. Skratka »živi«. In prav ta energija se širi iz širokega nasmeha Gordane Zalar. Najine »kamilice za lepšo polt« so se zgodile v enem deževnem popoldnevu in Gordana je sogovornica, ob kateri par uric mine v trenutku in ne čudi me, da so njena potopisna predavanja tako obiskana in zanimiva.
Gordana je motoristka, ki se je konec lanskega poletja sama odpravila na 18.000 kilometrov dolgo pot po Pamirski cesti, ki je del znane trgovske svilne poti.
Gordana se je na svojo pot odpravila kar sama, motoristični izpit je opravila le nekaj let pred tem in lahko si predstavljamo, kako močan je bil plamen, ki je gorel v njenem srcu. V zrelih ženskih letih se je naučila slediti svoji duši in ne razumu. Nagrajena je bila z izkušnjami, razgledi, občutki in vtisi, ki so jih deležni le najbolj drzni.
Nekaj vtisov zgolj za občutek je Gordana strnila takole:
»Turčija: Istanbul in Cappadocia, druženje, raziskovanje, užitek in odprtost ljudi. Gruzija: Najboljše sem se počutila v mestu Batumi kjer je prijetna ”vibra” ki te kliče h počitku. Rusija: Astrahan, kjer se Volga izliva v Kaspijsko morje zaradi lepote in mogočnosti reke. Kazahstan: Majhno mesto Aralsk, kjer sem obiskala šolo sredi puščave, sicer mrzel in vetroven del poti. Bočni veter je tako močan, da sem bila z motorjem dostikrat kar nagnjena ko sem se peljala po cesti. Velik del poti sem peljala skozi Uzbekistan kjer je bilo zelo prijetno v mestih Khiva, Buhara, Samarkand. Ti kraji imajo enostavno prijetnost in lepoto starodavne Perzije. Tadjikistan: Murghab, mesto kjer sem doživela gostoljubje sredi ničesar. Nepozabno lepa je bila modrina jezera Karakul kjer se ne moreš nagledat te modrine in ostrih vrhov okoliških hribov pokritih s snegom. Najbolj zahteven del poti pa je bila vožnja približno 150 km čez Talvidaro v Tadjikistanu. Kirgizistan: Bokonbayevo, to je kraj kjer bi lahko živela, jezero Issyk Kul je veliko kot morje in obdano z visokimi gorami. Vasica pa umirjena, ljudje so prijazni si med seboj pomagajo, nekako tisti pravi turizem še ni prišel do njih in je pristnost ljudi in kraja res tista prava. Nekako najbolj nevaren del poti naj bi bil v Rusiji v pokrajini Degastan in Čečeniji. Skozi Degastan sem imela le tranzit, na kontrolnih točkah so bili policisti in vojaki in moram priznati, da so bili zelo prijazni. Nisem imela slabe izkušnje.«
In o občutkih, ki so jo spremljali na tej poti:
»Na poti sem se enostavno počutila bolj odprto, sproščeno, radovedno, umirjeno in lahkotno. Vsak dan sem doživljal kot sproti kot dogodivščino. Nove izkušnje, težave oz. izzive pa sem sproti reševala brez pritiskov in nekih napetosti. Vse se je nekako sproti urejalo. Vmes je oživel občutek, da bi lahko pot nadaljevala še celo leto. Nekako padeš v neki naravni lahkotni ritem. Ko sem prišla domov, sem imela občutek kot, da sem strmoglavila iz nekega drugega sveta nazaj k nam. Dva dni sem imela tudi res hud glavobol, kar težko preklopiš na okolje, ki ga sicer poznaš. Všeč mi je, da je v meni še vedno neka lahkotna ustvarjalna energija.«
Vodila jo je tudi dobrodelnost:
»Sem Gordana Zalar iz Zaplane nad Vrhniko. Stara sem 57 let. Lani jeseni, sem sama prevozila 18.000 km z motorjem v Centralno Azijo za dober namen. Naziv akcije je Hektar obilja. Na FB Hektar obilja sem se javljala s kratkimi zapisi in kratkimi videi. Rada bi, da skupaj zberemo 50.000 EUR za nakup parcele z gozdom vsaj enega hektarja za Gozdno šolo Hosta.
Glede na predloge sledilcev sem v začetku leta začela s potopisnimi predavanji. Kjer predstavim pot, dobrodelnost in knjigo Feniks vstaja, ki jo je napisala Marjeta Šumrada, ustanoviteljica Hoste. Knjiga je sad dolgoletnega dela z ljudmi tudi preko študijskih krožkov, ki jih je vodila.«
Promocijski video in knjiga FENIKS VSTAJA, ki je sad Društva Gozdna šola Hosta, za katerega poteka akcija Hektar obilja več na strani: https://solahosta.com/hektar-obilja/
Pomagate lahko tako, da na SMS pošljete 1919 hektar5 in boste darovali 5 evrov.
