Albanija s Slovenia Vacation je potovanje, ki ostane v spominu. Prelepa pokrajina, gradovi, jezera, nacionalni parki, zelo dobra hrana, prijazni ljudje in prijazne cene – vse to visoko presega kakšno pomanjkljivost, kot je recimo malo luknjasta cesta. Če vzamemo rent a car tudi ne boli tako zelo. Seveda je fino tudi, če čim hitreje osvojimo stil vožnje, ki je precej drugačen kot smo ga vajeni. Na prvi pogled deluje kaos, vendar vse nekako gre in se prilagaja, ni vse »by the book«, ampak bolj po občutku, izven mest pa tudi precej bolj počasi. Albanijo sva si z možem ogledala in okusila med prvomajskimi prazniki, vtisi so še sveži in izjemno pozitivni.
Tirana postaja moderna prestolnica z vsemi znanimi blagovnimi znamkami, z gnečo na cestah, s prestižnimi črnimi avtomobili ter revščino in umazanijo- vse nekako funkcionira skupaj.
Ker sva imela hotel v centru mesta, sva vse to zelo intenzivno občutila. Glavni mestni trg nosi ime po albanskem heroju Skenderbegu, blizu hotela sva imela tudi Grand Park, ki je zelo prijeten za jutranji sprehod.
Iz Tirane je lep izlet na Skadarsko jezero, ki se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro in je največje jezero na Balkanskem polotoku, na njem je kar 50 otočkov. Občudovala sva ga z gradu Rozefa, ki ga imenujejo tudi Skadarski grad.
Zaradi svoje strateške lege je bil hrib poseljen že v antiki, očara nas z bogato zgodovino, legendami in prelepimi razgledi na jezero.
Ohridsko jezero je ovalne oblike in leži na meji med Albanijo in Severno Makedonijo, obkrožajo ga visoke gore, nama pa je bil na voljo v prelepih barvah med dežjem in soncem.
Obala Ohridskega jezera je bila naseljena že v prazgodovinskem času (6000 let pred našim štetjem), zaradi bogate zgodovine in kulture je mesto skupaj z jezerom na seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine Unesca. Na najinem seznamu ogledov je bil na poti iz Tirane v Berat.
Navdušena sva bila nad kulinarično ponudbo te dežele in nad pristnimi okusi hrane. Meso in zelenjava so glavne sestavine albanske kuhinje, pa seveda siri, ki so res čudoviti.
Albanci so ponosni na njihove tradicionalne jedi in jih z veseljem predstavijo, njihova kuhinja združuje najboljše balkanske in mediteranske recepte.
Za urejeno frizuro sta poskrbeli Anila&Sara, prej smo še naredile načrt. Likalnika nimajo, znajo pa s krtačo narediti enak videz in je vse izpadlo zelo dobro.
Najin Berat je bil večinoma deževen, kar je nekoliko prekrižalo načrte. Ogledala sva si ostanke gradu in uživala v lepih pogledih na mesto spodaj.
Mesto je izjemno lepo urejeno, obdajajo ga gore in hribi, vključno z gorovjem Tomorri, ki je proglašeno za narodni park.
Berat je eno glavnih kulturnih središč Albanije in od leta 2008 vpisan na Unescov seznam spomenikov svetovne dediščine.
Gorovje Tomorri sicer ni bilo v planu, je pa vsekakor vredno ogleda in obiska. Po ca 14 kilometrov dolgi cesti nas pričaka moderna restavracija. Cesta je sicer ozka, vendar nova (brez lukenj) in izjemno slikovita.
Najvišji vrh v nacionalnem parku je visok čez 2.400 metrov. Ob lepšem vremenu lahko najamemo lokalne vodnike in si z njimi ogledamo tudi slapove. Midva sva pot nadaljevala proti Jonskemu morju.
Mimo Vlore, ki leži ob morju, se dvignemo na prelaz LLogara na višino 1023 metrov. Cesta je zanimiva, predvsem na drugi strani, kjer se spušča nazaj do obale Jonskega morja, nam ponuja izjemne razglede. V Himari sva si vzela čas za uživanje v prelepih samotnih plažah. Ker je bilo tukaj vreme sončno in morje kristalno čisto, sva tudi zaplavala. Je pa morje še zelo sveže v tem času.
Iz Himere je le še 10 kilometrov do Gradu Porto Palermo, ki ima zanimivo trikotno obliko in izjemno strateško lego, bogato zgodovino in osupljivo lepe poglede.
Iz južnih krajev Albanije sva nadaljevala nazaj na sever, v Drač.
Naslednji dan sva si v mestu ogledala Beneški stolp, mozaike v amfiteatru, albansko univerzo, cerkev svetega Astija in apostola Pavla, amfiteater in Ilirski trg.
Čakal naju je še Nacionalni park Divjake, ki se razprostira v neposredni bližini Jadranskega morja in manj kot uro vožnje iz Drača.
Mokrišča, obalni travniki, ravnice, soline in rečna ustja so nam na ogled iz razglednega stolpa, lahko se sprehodimo po lepo urejenih poteh ali pa gremo na vožnjo s čolnom. Gotovo bomo opazili vsaj nekaj ptic od vseh 228 različnih vrst, ki domujejo tukaj.
Pred odhodom na letališče in povratkom domov, si seveda ogledamo tudi Krujë. V gradu je Skenderbegov muzej in Nacionalni etnografski muzej.
Okolica gradu je izjemno lepo urejena, pravo doživetje pa je tudi stara mestna tržnica, kjer nakupimo spominke in darilca.
V Albaniji muslimani, katoliki in pravoslavci živijo složno in strpno drug z drugim. Prijazni domačini imajo gostoljubnost celo zapisano v starodavnem zakoniku. Albanija res prijetno preseneti.