se je zgodila popolnoma nepričakovano in v zadnjem trenutku. Tako blizu in enostavno, iz letališča v Trstu do Cagliarija, izposoja avta in naprej v raziskovanje tega čudovitega sredozemskega otoka z dušo.
Iz juga sva šla najprej na sever do Alghera, ki velja za eno najlepših obmorskih mest na Sardiniji, znano je predvsem po starem mestnem jedru, ki je obdano z mogočnim obzidjem in po svojem izrazito »španskem« značaju. Ozke kamnite ulice še vedno ohranjajo srednjeveški tloris, mesto je stoletja živelo od trgovine, ribištva in predvsem od lova na rdeče korale. Območje je še danes znanko kot »Koralna riviera«.
Območje Alghera je bilo poseljeno že v prazgodovini, v srednjem veku je bilo to genovsko mesto, največji preobrat pa se je zgodil leta 1354, ko je Alghero osvojila aragonska krona in mesto je postalo »katalonsko mesto na Sardiniji«. Še danes se v mestu govori katalonsko. Sledilo je špansko obdobje in potem italijanska oblast.
Alghero je tako danes mesto z zelo posebno identiteto. Geografsko je sardinsko, politično italijansko, kulturno pa deloma katalonsko. Prav ta mešanica sredozemske, sardinske in katalonske dediščine dela Alghero enega najbolj zgodovinsko in kulturno zanimivih mest v Italiji.
Sprehodi med ozkimi ulicami starega mestnega jedra, jutra ob prebujajočem pristaniškem vzdušju in večerje ob sončnem zahodu – to so trenutki, ki ostanejo v spominu in v srcu.
Neptunova jama (Grotta di Nettuno) je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti Sardinije in eden najboljših izletov pri Algheru. Leži v klifu Capo Caccia na severozahodni obali in je eden najbolj ikoničnih naravnih prizorov na Sardiniji.
Do jame lahko pridemo po dolgih kamnitih stopnicah, ki so vklesane v klif (654 stopnic) ali pa z ladjico. V njej pa občudujemo velike dvorane, kamnite “stebre”, kapnike in podzemno jezero.
V raziskovanje severnega dela Sardinije sva vključila tudi Costo Smeraldo na vzhodni strani otoka. Spiaggia del Principe je verjetno najlepša plaža Costa Smeralde. Kristalno čista voda, smaragdni odtenki in čudovita naravna kulisa. Do plaže se je potrebno malo sprehoditi, a pogled je vreden truda.
Cesta naju je vodila skozi pokrajino Gallura na severnem delu otoka. Posebnost te pokrajine so hrasti plutovci, ki so eno najbolj značilnih dreves Sardinije. Gre za posebno vrsto hrasta, iz katerega pridobivajo pluto. Plutovec je eno redkih dreves na svetu, ki mu lahko poberejo lubje, ne da bi ga posekali. Drevesom približno v višini 1,5 metra redno odstranjujejo skorjo, iz katere izdelajo pluto. Drevo ostane živo in si skorjo ponovno obnovi.
Castelsardo je prelep kraj na severu Sardinije, majhno srednjeveško mestece na skali nad morjem, z gradom Doria na vrhu, s pisanimi hišami, ozkimi kamnitimi ulicami in zelo lepim razgledom na Golfo dell’Asinara. Na gradu jena ogledrazstava tradicionalne obrti sredozemskega tkanja.
Uradna zastava Sardinije je eden najmočnejših simbolov otoka, imenuje se “I Quattro Mori” – zastava štirih Mavrov. Na Sardiniji jo vidiš povsod: na hišah, barkah, trgovinah, festivalih, celo na brisačah na plaži.
Divja zahodna obala med Algherom in Boso nam ponuja veliko lepih in manjših plaž, kjer je manj ljudi in z lahkoto poiščemo zaliv samo zase.
Bosa je čudovito mestece v Sardiniji z barvnimi hišami in gradom na vrhu hriba. Najlepši del mesta je stari del Sa Costa, kjer pastelne hiše plezajo po pobočju vse do vrha, nad njimi pa stoji Castello Malaspina, srednjeveški grad z najboljšim razgledom na mesto, reko in morje. 1. maja je bilo tukaj veselo in pravo doživetje je bilo uživati v živahnem utripu mesta.
Iz severnega dela otoka sva se odpravila proti jugu. Prvi postanek je bil treking po divji Sardiniji v notranjosti otoka. Masiv Gennargentu je »gorsko srce« Sardinije in je popolnoma drugačno od obalnih predelov. Najvišji vrh je Punta La Marmora (1834 m). Je edino območje na Sardiniji, kjer pozimi sneži in tudi najina pot se je pričela pri spodnji postaji sedežnice.
Ta osrednji gorski masiv je znan po planotah, lepi naravi in razgledih skoraj čez cel otok.
Zvečer sva prispela v Quartuccio, kjer naju je pričakal Antonio s svojo prelepo sobico, teraso in vrtom. Pravo veselje je, ko po dolgi poti prispeš v nastanitev, ki je opremljena z občutkom za detajle ter z vso pozornostjo in mislijo na udobje. Hvala, Antonio.
Naslednje jutro sva šla najprej na sprehod v najbolj znan naravni park Parco Naturale Molentargius Saline, kjer sva opazovala rožnate flaminge. Park je eno najbolj posebnih mokrišč na Sardiniji, razteza se med solinami in dolgimi sprehajalnimi potkami.
Ozke granitne soteske, divje doline, gozd, skalni prehodi in dolgi trekingi pa so nam na voljo v Parcu dei Sette Fratelli blizu Sinnaia. Izhodišče je pri Museo del Cervo Sardo della Foresta Dominale, kjer sva si ogledala tudi razstavo o življenju jelenov na tem področju.
Za najlepši zaključek počitnic je bil čas še za skok na plažo in poležavanje na toplem popoldanskem soncu. In seveda za kopanje v morju, ki je imelo okrog 20 stopinj (začetek maja).
Sardinija naju je navdušila z izjemno lepo naravo, zanimivo zgodovino, z rogljički in kapučinom, s kamnitimi vasmi in pristnostjo. Izjemno zanimiv je prav kontrast, ki ga lahko doživimo – zjutraj v turkiznem morju, popoldan v granitnih gorah in zvečer na kamnitem obzidju z morskimi sadeži in kozarcem vina. Občutek je, da otok ne skuša narediti vtisa, pa ga vseeno naredi.
