Zdaj je njegov čas. Kaj je pri njem najlepše? Njegov vonj in aroma? Zdravilne lastnosti? Uporabnost? Morda kar vse skupaj.
Kljub temu, da je pri bezgu uporabno tudi listje, jagode, lubje in celo korenine, se v tem času lahko najbolj naužijemo cvetov, ki zares omamno dišijo.
Kot vemo, so bezgovi cvetovi odlični za čiščenje organizma, blažijo kašelj, pomagajo pri prehladu, krepijo odpornost proti okužbam in omilijo napade senenega nahoda. Posebno čaj se uporablja za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, astme in tudi revmatskih obolenj.
BEZGOV ČAJ ima prednost pred sokovi predvsem zato, ker se tako izognemo bazi sladkorja. Cvetove ob sončnem vremenu naberemo in posušimo v senci, ter spravimo za zimo. Aroma cvetov nas tako razveseljuje še vso zimo. Za čaj lahko naberemo in posušimo tudi mlade listne poganjke, ki pomagajo pri odvajanju nakopičenih tekočin iz telesa.
Tudi pri MARMELADI iz bezgovih cvetov lahko omejimo uporabo sladkorja (ali eritrotola, ali stevije) na najmanjši odmerek. Seveda dodamo kot osnovo neko drugo sadje. Bezgovi cvetovi se lepo podajo k jabolkam in češnjam, nekateri jih uporabijo v kombinaciji s hruškami.
Bezgovih cvetov za marmelado seveda ne peremo, jih zgolj otresemo in očistimo. In uživamo v aromah že ko kuhamo.
Priprava bezgovega vina je zelo preprosta, cvetove za en dan namočimo v suho belo vino in hranimo v hladilniku. Posebno zdravilno je, če ga popijemo s prijatelji.
Tudi bezgovo maslo od nas ne zahteva posebnega napora. Zgolj zmešamo cvetove in maslo sobne temperature, zavijemo v peki papir in hranimo v zamrzovalniku. Po želji ga uporabimo za zajtrk in z njim čudovito popestrimo vsak »butter board«.
In uživamo v okusu, vonju, aromah in zdravilnih lastnostih.