Radost okusov in razgledov se je zgodila povsem po naključju.
Nanos nekoliko spominja na Pireneje in dva tedna po mojem povratku domov, imam Francijo še zelo globoko v krvi, v duši in v srcu. Kljub temu, da pred obiskom planinskih koč z možem vedno prilagodiva tudi pričakovanja nivoju planinske koče, se nama vseeno dogaja, da si želiva v hribih drugačne izkušnje. Zato sva se tokrat odločila, da si narediva Martinovo (Martinino 😊) pojedino v popolnem miru in z najlepšim razgledom. Martina, francosko Martine, je tudi v Franciji zelo pogosto ime, vendar Martinovanja tam ne poznajo na tak način, kot pri nas. Kakorkoli, steklenica čudovitega rdečega bordojca, francoska račja pašteta, francoske bagete in domača jabolka – vse se je kot čarovnija prepletlo z zlato travo, modrim nebom in nebeškimi razgledi. In s popolno tišino narave. Pogled na morje, na Triglav, pa na Goriško, Notranjsko ter Snežniško hribovje, spokojnost in čutno okušanje Martinovih dobrot, vse to se je povezalo v popolno doživetje jesenskega dne. Radost trenutkov, okusov in razgledov naju je povsem prevzela. Spoznala sva, da je to izkušnja, ki si jo želiva in ki je vredna vsakega truda. To je doživetje, ki v celoti sovpada z lepote narave.
Se pa iskreno opravičujeva vsem slovenskim vinarjem, da sva na praznik našega vina in s pogledom na Vipavski vinorodni okoliš, uživala ob bordojcu, ki sem ga prinesla iz krajev, ki so skoraj na obali Atlantika. Nekako se je zgodilo in povezalo.